PETKOVO POPOLDANSKO BRANJE – NE-ji in JA-ji v odnosu z mladimi podjetniki, ki so šele začeli hoditi po poslovni poti.

Dolgo časa res nisem imela ideje, kaj naj napišem v svojem petkovem blogu, pa potem rajši nisem. Če nimam nič pametnega za povedati, sem tiho. Ko pa imam, pa je vsebine toliko, da se bojim, da ne bom vsega zajela v nek kratek zapis, ampak se bom potrudila.  Ne da bo kratko, ampak da bo zanimivo in osebno. 

Kaj me je spodbudilo k pisanju tega zapisa, ki ne bo samo »pozitiven in happy, rožice cvetijo«, ampak bo mogoče deloval malce provokativno, ampak še zdaleč ne z namenom, da se bo kdo počutil slabo, napadeno ali kakorkoli drugače izpostavljenega. 

To je samo moje razmišljanje, moje razlivanje čustev, ker taka sem. Rada se odprem in rada povem in izpostavim tudi svoje šibkosti.

Skratka, pred dnevi sem si rekla: »Hej, konec je počivanja, dajmo, brcni se, začni spet z obveščanjem, promocijo in opozori nase«. Ker prisegam na osebno promocijo, torej, da vsaj rednim kupcem in svojim prijateljem kdaj pa kdaj napišem sporočilo, v smislu, ej, tukaj sem, pridite, poglejte, če je kaj za vas … sem to storila tudi pred dnevi. Odziv je bil neverjeten, v spletno trgovino se je vsulo naročil. Ampak... dobila pa sem tudi vprašanja: »Ej, a vam gre ful slabo?«

Za sekundo sem zadržala dih, niti ne vem, zakaj me je to vprašanje prizadelo. Pa VEM, da ni bilo mišljeno s slabim namenom. Ampak nekako se počutiš … Res? Sem dala z osebnim sporočilom prijateljem vedeti, da jim pišem, ker mi gre slabo? Ja, januarski posel ne cveti, ampak predvsem sem želela narediti oseben pristop v promociji sebe in naše trgovine.

To, da se trudiš in že eno leto vlagaš v posel energijo, denar, čustva … te to, da ti prijatelj napiše »ti gre slabo?« užali. Mene je. Ker je deloma res. V smislu, ja, ko si na svoji poti, je veliko veliko težje, kot mi je bilo prej, ko sem imela nad sabo nadrejene, ki so mi vsak mesec dali plačo, ko sem se trudila le, da sem »dostavila«, pa se ob tem nisem raztrgala. Ja, sem delala trdo, ampak v resnici moj vložek ni bil ključen, kako bom živela.

Sedaj je drugače. Vse doživljam močneje – vzponi me nesejo v nebo, padci me nesejo v dno. Ampak. Tukaj sem. Še zmeraj, po enem letu sem tukaj. To pa ni tako slabo, a? Ne, ne gre mi slabo. Še vedno se borim, delam, promoviram, imam zagon, čeprav ga velikokrat tudi izgubim. In takrat rabim spodbudo. Ne rabim prijatelja, ki mi bo dal občutek, da mi s tem, ko pride k meni kupovat, dela uslugo. Dovolj je, da mi z nakupom resnično da vedeti, da mu je to, kar je v moji trgovini, všeč. In tako sem prišla do tega, da napišem, česa podjetniki ne želimo slišati, sploh na začetku poslovne poti, ko je vse zelo občutljivo. Iščeš se, loviš se, en mesec delaš kot nor, drugi mesec se prodaja ustavi in rabiš vso moč, da rineš naprej… zato … beri naprej.

»JAZ TE FUL PODPIRAM«, ampak prijatelj v tem času v resnici ni niti enkrat obiskal naše trgovine, niti spletne (če je morda izgovor, da ni prišel zaradi korona ukrepov). Mnogi še vedno ne vedo, kaj počnem, da imam v trgovini preko 130 izdelkov in da ja, po vsej verjetnosti bi se našlo kaj za vsakogar. Besede žal včasih niso dovolj, ko želite podpreti svojega prijatelja. Po drugi strani, da ne delam krivice vsem, ki me podpirajo že od začetka moje poti. Podpirajo me z besedami, sporočili, dobronamernimi nasveti in z rednim prihajanjem po svoje najljubše izdelke.

 »IN…KAKŠNO IMAŠ SPLOH PLAČO?« To ne bom niti konkretno komentirala, ker… no, ne vem, jaz za starša nisem nikoli zares vedela, kakšno plačo imata. Je zelo intimno vprašanje, sploh, ker sem v precejšnji zadregi, ko me to vpraša nekdo, ki mi niti ni blizu. Ker imam en mesec tako plačo, da ne vem, kam z njo, drugi mesec praskam, da kupim kruh. Ok, hec na stran, ampak tako doživljajo / doživljamo vsi začetni podjetniki. En mesec je dobro, drugi mesec slabo. Ampak niti na pamet mi ne pade, da moram komu polagati račune in razpredati o svojih financah.  In ali me kdo od zunaj finančno podpira. 

»ALI VAM GRE SLABO?« Zakaj ne bi rekli: »Hej, vidim, da ste dobili veliko novih stvari, pridem po česnov čips«, »ej, vidim, da se ful dobro oglašujete, všeč mi je, ko si napisala …«, »hej, všeč mi je, kako komuniciraš s publiko v objavah …« Če ne drugega, mi da to zalet, četudi ne prideš k meni, mi daš vedeti, da sem dobra v tem, kar delam. Vsak to rabi, kajne? Bodritev v trenutkih, ko to rabiš.

»KAJ SPLOH TI DELAŠ?« Pa ne pričakujem, da bo vsak vedel, da sem sedaj na svojem in kaj točno počnem v svoji službi. Ker, kdo pa sem jaz, haha. Ampak mnogi prijatelji še vedno ne vedo, kaj sploh počnem, čeprav sem zelo odprta in govorim o svojem poslu.

»PRIDI TJA IN TJA OB 15ih«. Torej, v smislu, itak imaš svojo trgovino, boš pač zaprla, ker te jaz takrat rabim tam. Ker če bi bila v neki firmi, me to prijatelj ne bi prosil, ker je jasno, da imam delovnik do določene ure. Tukaj pa se predvideva, da če imam trgovino na lastnem dvorišču, sem dostopna vedno in takoj. Res je sicer, da se jaz lahko veliko bolj prilagodim, sploh v teh »mrtvih« mesecih, kot so sedaj, ampak v septembru, oktobru, novembru in decembru sem, dragi moji, delala ne samo do 17. ure, ampak sem praktično na telefonu preživela večino dneva. Včasih sem odpisovala še ponoči, ko sem se slučajno zbudila.

»O, VIDIM, DA IMAŠ NOVO TORBICO. HUH, TEBI GRE PA DOBRO V TEJ KAŠČI«. Haha, ta predvidevanja in »špikanja« so krasna. V resnici velik del svojih financ usmerim v Kaščo, ampak ja, s tvojo pomočjo plačam tudi položnice in novo obutev. A ni to krasno? Ti v trgovini kupiš nekaj, kar rabiš, jaz pa s tem plačam dobaviteljem, položnice, hrano in ja, oblečem se. Ne prinašaš mi denarja kar tako. Ne, pri meni nekaj kupiš. Nič ne podarjam.  Razen kakšnih darilc ob nakupu. To skoraj vedno.

JA – ji

S SVOJIM NAKUPOM PODPREŠ NE SAMO MENE, AMPAK EN KUP SLOVENSKIH DOBAVITELJEV. Naši dobavitelji mi pomenijo ogromno. Vem, kako se trudijo, da ustvarijo nekaj specialnega, vem, koliko je odrekanja in tudi vem, da delajo same kakovostne izdelke. Jaz pa sem posrednik, ki jim pomagam to prodati. Svoje lastnosti usmerim v to, da ta veriga deluje. In s tem jaz preživljam družino.

POKLIČI PRIJATELJA - PODJETNIKA. Vprašaj, kako je, pohvali ga, da si videl to in to objavo na družbenem omrežju, daj vedeti, da niso sami, da imajo zaledje, podporo in povejte mu, da dela dobro.

O DEJAVNOSTI SVOJEGA PRIJATELJA OBVESTI ŠE SVOJE PRIJATELJE, DRUŽINO. Ne rečem, da ne čutite dejavnosti svojega dragega, da enostavno njihov produkt ni za vas. Ampak bodite odprti, mogoče bo ta izdelek pravi za vašo mamo, očeta, sestrično.

ZASTAVLJAJTE VPRAŠANJA S POZITIVNIM PRIZVOKOM »Ti gre slabo?« ni produktivno vprašanje. Enostavno se marsikdo ne bo odprl in vam povedal, ja, ej, totalno sem na dnu. Ker je to težko priznati. Tudi jaz sem usmerjena rajši v pozitivo in tudi, ko mislim, da mi gre slabo, si hkrati mislim, da bo kmalu boljše. In zato ti v resnici ne morem zagotovo reči, da mi gre slabo.  Ker mi gre jutri zelo dobro. Če pa se nekoč več ne bom videla v tej zgodbi, grem v življenju naprej. In upam, da brez pripomb: »Smo ti rekli«. Hkrati pa tudi, če mi gre dobro in sem si zaslužila prvo plačo, nočem tega obešati na velik zvon. Zato vprašanja o zaslužku odpadejo. Če vas peljem na večerjo in počastim, mi gre dobro, haha.

KUPI DARILO ZA SVOJE LJUBE PRI SVOJIH PRIJATELJIH, PODJETNIKIH. Če je to le mogoče in še enkrat, če je ponudba taka, ki vam je všeč, če je dostopno za vaš žep … Ampak, recimo, sedaj decembra sem bila tako vesela vseh prijateljev, ki so darila za svoje prijatelje in domače kupili pri meni. Itak so našli vse in še več, s tem pa so me neverjetno podprli. Že to, da so me imeli takrat v mislih, je tako lepo. 

To je pa, mislim, da tudi vse, kar sem želela povedati. Haha. Res dolg zapis, ampak hej, saj je kar uporaben, no.  In še enkrat, ni namen, da se bodo prijatelji iskali v tem zapisu, itak vem, da bo prišel čas, ko mi bo vsak izrazil spoštovanje in podporo s tem, ko bo prišel k meni. In ja, do porodniške bom pač aktivno delala na promociji, potem pa lahko, da bom fizično trgovino za nekaj časa zaprla in vodila samo spletno trgovino, ker bo zame in za življenje z dojenčkom lažje. Ampak plan je tak, da ko bom le lahko, spet pričnem delati na polno. Še ena »prednost« dela na svojem. Porodniška ni porodniška ampak nekaj na pol. Hvala za vašo pozornost in za spodbudne, pozitivne besede. In pa za nakup v Rezini kašči